Razvoj perkutane koronarne intervencije: preteklost, sedanjost, prihodnost

Od prve koronarne angioplastike leta 1977 preko femoralnega pristopa je intervencijska kardiologija drastično spremenila zdravljenje ishemične bolezni srca. Prvotna perkutana transluminalna angioplastika z uporabo navadnih balonskih katetrov je sčasoma postala le pomožna tehnika za pripravo žilne spremembe in optimiziranje vstavljene žilne opornice. S pojavom navadnih žilnih opornic smo izboljšali rezultate na račun zmanjšanega elastičnega odsunka, poškodbe in konstriktivnega remodeliranja koronarnih arterij, z razvojem antiagregacijske terapije pa dosegli manjše število tromboz v žilnih opornicah. Ob nadaljnjih raziskavah neointimalne hiperplazije so se pojavile metode za lokalno apliciranje antiproliferacijskih zdravil. Razvile so se z zdravili prevlečene opornice, ki so leta 2019 postale novi zlati standard. Ob uporabi modernejših materialov so poskrbele za izboljšanje rezultatov na račun zmanjšanja neointimalne hiperplazije in števila zapletov. A kljub temu so še vedno tujek v žilni steni, ki spodbuja kronično vnetje, neoaterosklerozo, s tem pa restenozo ter zelo pozne pojave tromboze. To spoznanje zadnja leta vodi v razvijanje tehnik, ki bi za sabo pustile čim manj tujega materiala oziroma bi bil le-ta čimbolj biološko kompatibilen. Ob razvoju razgradljivih žilnih opornic so ena obetajočih terapevtskih možnosti z zdravili prevlečeni balonski katetri, ki razširijo žilno svetlino in lokalno aplicirajo antiproliferativno zdravilo na samo mesto spremembe brez uporabe opornice, ki bi ostala v žilni steni in spodbujala vnetje.