Zatična artrodeza interfalangealnih sklepov prstov na stopalih

Izhodišče: Deformacije prstov nog, zlasti pri bolnicah, niso redka težava. Operiramo jih lahko v sklopu obsežnejših korekcij stopala ali kot samostojni poseg. Poznamo vrsto tehnik za zatrditev interfalangealnih sklepov. V prispevku opisujemo zatično (angl. peg-in-socket) tehniko in svoje izkušnje z njo.Metode: Primerjali smo zaplete med skupino 20 bolnikov (26 prstov), operiranih s tehniko zatrditve s Kirschnerjevo iglo (skupina KI), s skupino 50 bolnikov (61 prstov), operiranih s tehniko zatiča (skupina PEG). Razlike v pogostosti zapletov med skupinama KI in PEG smo primerjali s testom deleža (hi-kvadrat).Znotraj same skupine PEG smo izboljšave glede bolečine in omejitev aktivnosti ocenili s testom razlike dveh aritmetičnih sredin (Z-test). Opisali smo tudi težave z obutvijo, uspešnost zatrditve, morebitne ponovitve bolečih otiščancev na operiranih prstih ter obliko in položaj prstov pred in po posegu.Rezultati: Zgodnji zapleti so bili pogostejši v skupini KI kot v skupini PEG (p < 0,05).V sami skupini PEG se je bolečina po posegu izboljšala s 15,6 na 31,2 (p < 0,01), omejitve aktivnosti s 3,7 na 5,9, (p < 0,01). Tudi po zdravljenju so vsi bolniki še naprej uporabljali udobno ali ortopedsko obutev. Pri 5 od 50 bolnikov smo zatrditve ocenili kot neuspešne: 1 psevdoartroza, 2 rentgenski nezraščanji (angl. non union), 2 nepravilni zraščanji (angl. malunion). Pred operacijo so imeli vsi bolniki deformirane prste z bolečimi otiščanci. Po posegu je bilo 9 bolnikov brez otiščancev in bolečin, ostali pa so še navajali občasne manjše bolečine. Položaj in obliko prstov po posegu smo 9-krat ocenili kot odlične, 50-krat kot dobre in 2-krat kot slabe.Zaključek: Zatična zatrditev malih sklepov prstov stopal je nekoliko zahtevnejša tehnika, ki pa omogoča predvidljive in ponovljive rezultate z uporabo bolnikovih tkiv in brez tujkov. Izvaja se lahko ambulantno in ni draga.