Sodelovalno učenje pri pouku prevajanja na primeru antologije paragvajskih pravljic

Prispevek predstavlja uspešen poskus uvedbe sodelovalnega učenja pri pouku prevajanja iz španščine v slovenščino na magistrskem programu Hispanistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na konkretnem primeru ponazarja prenos glavnih teoretičnih izhodišč omenjene metode na specifično skupino – 21 študentov pri predmetu Prevajanje – in nalogo oziroma cilj učenja – prevod antologije paragvajskih pravljic in njegov izid v knjižni obliki.Avtorici sledita sodobnim teorijam in metodologijam sodelovalnega učenja, ki poleg kognitivnih procesov upošteva čustva in motivacijo, gradi socialne kompetence, spodbuja aktivno udeležbo učečih se, njihovo interakcijo in ustvarjanje novih znanj. Pri predstavitvi obravnavanega primera se osredotočita na pet bistvenih značilnosti te metode (pozitivna soodvisnost, individualna in skupinska odgovornost, spodbujanje neposredne interakcije, socialne veščine in skupinska evalvacija) in z opisom dela, analizo procesa in ugotovitvami, ki temeljijo na praktičnem delu, dokažeta, da jim izvedeni projekt v celoti sledi in jih hkrati povezuje z drugimi, bolj tradicionalnimi učnimi metodami. Pri tem poudarita in nazorno ilustrirata dinamiko krepitve sodelovalnega vzdušja med prevajanjem, sprva v dvojicah in manjših skupinah ter nato v skupini vseh udeleženih. Ugotavljata, da so k dosegi cilja največ prispevali pozitivna soodvisnost, povezanost in enakovreden odnos med učečimi se, sodelovalno skupino in učiteljem. Opozorita na posebno vlogo učitelja, ki naj ustvari razmere za sodelovanje, nato opazuje in posreduje le, kadar je to nujno, sicer pa spodbuja avtonomijo posameznikov in skupin(e). Izkušnjo sodelovalnega učenja ocenjujeta kot primer dobre prakse, ki pozitivno vpliva ne le neposredno na učenje konkretnih vsebin in spretnosti, temveč na življenje učečih se na vseh družbenih ravneh.