O posesivnem adjektivu v slovanščini in toharščini

V sla. jezikih je l a posebnost, da se ne reče hiša očeta, klobuk brata,ampak očetova hiša, bratov klobuk, ne klobuk sestre, ampak sestrinklobuk. Še starejši je sufiks -ji: bil je neindividualno svojilen, na njegovomesto je očitno z uvedbo zasebne lastnine stopil -ov, -in, ki se rabi,če gre za enega lastnika. Gen. stoji le, če ima poleg sebe atribut: hišamojega očeta. Tako je z izrazi za posest že v stcsl. (Vondrak II 231 s.).Kakor nas pouči Nahtigal, Slovanski jeziki2 223 s., je v ruščini in poljščiniraba po«, adjektiva »dandanes že precej omejena«, nasprotno SO' pati adjektivi v češčini »še povsem v rabi« in v južni slovanščini so v»polni moči«. O starosti tega načina izražanja v sla. jezikih torej nemore biti dvoma.