Svet bogov vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo II

V pozni bronasti dobi je jugovzhodnoalpski prostor zaradi večje poselitve in prihoda ljudstev, nosilcev različnih kultur, že postal neke vrste kulturna krajina. To se je kazalo, tako kot drugod v Evropi, tudi v tem, da so na nekaterih mestih nastajali sveti kraji, kjer naj bi bil vpliv božanstev in božanskih moči intenzivnejši kot drugod.3 Jugovzhodnoalpski prostor je bil od nekdaj zelo heterogen, in to ne le geografsko, temveč tudi administrativno in kulturno. Obsegal je kraško zaledje Akvileje in Tergesta in se raztezal do gričevnate pokrajine ob Dravi in Panonske nižine, ki se je začenjala vzhodno od Ptuja. Na severu je vključeval Koroško, na jugu Dolenjsko in Belo krajino