Prevajanje za gledališče - da bo volk sit in koza cela. Senekova Medeja

Čeprav Aristotel v svoji Poetiki uprizoritev in njeno vizualno podobo uvršča med najmanj pomembne elemente tragedije, sem si vendar dovolila uporabiti zgoraj navedeno opažanje za izhodišče tega članka. Pri prevodu nekega antičnega dramskega besedila me namreč najprej zanima uprizoritev in šele nato knjižna objava. Temu botruje kar nekaj razlogov. Žalostno dejstvo je, da predvsem mladi danes vse manj berejo, sploh dramska besedila. Uprizoritev pa v nekem določenem časovnem obdobju - eno ali več gledaliških sezon, dokler trajajo ponovitve - doseže več ljudi, kot v istem obdobju neka knjižna izdaja dramskega besedila. In kot klasična filologinja si želim predvsem tega, da bi literarne stvaritve klasične Grčije in Rima dosegle čim več ljudi