Open AccessOn Unusual Librarians, Good Readers, and a Confusion of Literary Characters Who Finally Find Their Stories
Author(s) -
Dragica Haramija
Publication year - 2017
Language(s) - Slovenian
Resource type - Journals
ISSN - 2350-4234
DOI - 10.4312/keria.19.1.97-110
Subject(s) - intertextuality , theme (computing) , literature , narrative , context (archaeology) , adventure , confusion , order (exchange) , art , history , computer science , art history , world wide web , psychology , archaeology , finance , psychoanalysis , economics
V prispevku so predstavljena izbrana mladinska dela, ki predstavljajo knjižnico kot literarni prostor, hkrati pa je ta predstavljena kot pomembno mesto za hrambo znanja v zgodovini človeštva. Knjižnice so neposredno povezane s knjigami, te pa s pisavo: razvoj pisav, materialov, na katere se piše, tiska in knjig, je predstavljen skozi literarno delo Aksinje Kermauner Modrost starodavnega anka (2000). Drugo področje našega zanimanja predstavljajo literarna dela s skupno temo, in sicer z oživljenimi literarnimi liki, ki izstopijo iz knjig in s tem povzročijo zmešnjavo. V teh literarnih delih je temeljni element medbesedilnost, poznavanje literarnih del, na katera se izbrane knjige referirajo, pomeni razrešitev kaosa in ponovno vzpostavitev prvotnega reda. Tovrstna dela sodijo v fantastiko, saj je lahko rešitelj problema le dober bralec iz realnega sveta, ki ve, v katero literarno delo sodi posamezni literarni lik. Za temelj obravnave so bila izbrana naslednja dela: fantastični kratki zgodbi Kašmirja Huseinovića in ilustratorke Andree Petrlik Huseinović Nenavadna knjižničarka (2011) in Anike Le Ray in ilustratorke Rébecce Dautremer Hiša pravljic (2012) ter fantastični roman Neli Kodrič Filipić 49:03:39 (2008). Ob medbesedilnosti je pomemben kulturnozgodovinski kontekst primarnih referenčnih del. Književni prostor v izbranih literarnih delih je javna (Nenavadna knjižničarka, 49:03:39) ali zasebna (Hiša pravljic) knjižnica.