Origenova »λόγων ἀρχαίων συγγράμματα« od Aleksandrije do Cezareje: grštvo in krščanstvo na polju zapisanega znanja

Preko analize Origenovih biografskih virov pod vidikom knjige, knjižnice in nasploh (zapisanega) znanja se razkriva globlje vprašanje soočenja grške paideie in krščanstva na prelomu iz 2. v 3. stoletje. Prelomni dogodek Origenovega življenja, ko razda svojo knjižnico antične literature, λόγων ἀρχαίων συγγράμματα (HE 6.3.9), postane paradigmatičen za namen interpretacije Svetega pisma. Leta 2012 odkrite Origenove pridige v Codex Monacensis Graecus 314 dodatno osvetljujejo ta razvoj do zrelega Origena. Preko njegovih del in življenja kaže, da krščanska zapisana beseda ni nekaj ezoteričnega in odmaknjenega, temveč se Kristusovo u-telešenje stopnjuje preko u-besedenja v Svetem pismu, zato je krščanski pogled na zapisano besedo, knjige, knjižnice lahko stimulativen.