Prosvetna društva in vloga gimnazije v Gorici v letih 1848-1914

V prispevku je opredeljen kronološki razvoj narodnoprosvetnega delovanja v obdobju od leta 1848 do 1914 na Goriškem. Gre za prikaz razvoja in narodnegaprosvetnega dela, ki so ga opravljali posamezniki, čitalnice, knjižnice, prosvetna, delavsko-politična, kulturna, šolska, učiteljska in mladinska društva. Ta so na Goriškem delovala zelo razgibano in močno vplivala na ohranjanje in razvoj slovenske narodne zavesti, kulture in jezika. Celotna vzgoja in izobraževanje ter kulturna raven takratnega prebivalstva je bila tesno povezana s prizadevanji za slovensko šolstvo, ki je bilo v omenjenem obdobju sestavni del avstrijskega šolstva. S tem so bili povezani, na eni strani, stalni raznarodovalni pritiski, vpliv germanizacije in iredentacije, na drugi strani pa zahteve in prizadevanja zavednih Slovencev po uvedbi slovenščine, ki naj bi postala v šolah učni jezik. Tovrstni boj je posebej opisan v zvezi z gimnazijo v Gorici, ki je takrat postala prva državna slovenska gimnazija.