Osnovna šola – izobraževalno in kulturno srce trajnostnega ravnanja za najbolj ranljive?

Pomembna vizija trajnostnega razvoja (TR), ki velja za ves sistem izobraževanja, je celostni razvoj posameznika, ki bi ga lahko videli kot tri med seboj prepletena področja: razvoj znanja in spretnosti za potrebe dela; pridobivanje veščin, lastnosti in zmožnosti za kakovost življenja ter nabiranje znanja in spretnosti za življenje v družbi. Posebej se bomo ukvarjali z zadnjim področjem. Odrasli naj bi ob pomoči formalnega in/ali neformalnega izobraževanja postajali bolj zavzeti državljani, kar običajno opisujemo kot »biti dejaven in odgovoren«, sodelovati v soodločanju o skupnih zadevah. Pri tem je predpogoj za vzpostavljanje takšne, trajnostno naravnane družbe nenehno osebno izpopolnjevanje v znanjih in določenih spretnostih, ki bodo omogočale trajnostno ravnanje pri slehernem posamezniku. Prav zato je sestavni del vizije in vrednot trajnostnega razvoja tudi učenje v vseh življenjskih obdobjih. Ob tem idealu pa se že takoj zastavljajo vprašanja: koliko so izobraževalci, bodisi izobraževalci mladine bodisi izobraževalci odraslih, zdaj osveščeni in seznanjeni s ključnimi predvidevanji strategije trajnostnega razvoja? Katera znanja in veščine so v tem okviru predpogoj in koliko sami ravnajo v duhu trajnosti?