(Ne)znanje in (ne) uspešnost slovenskih gostincev

Članek potrjuje trditev, da se slaba izobrazbena struktura in nizek nivo znanja na vseh ravneh v gostinskih podjetjih odražata v slabem poslovnem rezultatu celotne dejavnosti. Gostinstvo kot gospodarska panoga po doseženem dobičku močno zaostaja za sorodnima storitvenima dejavnostma »trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe« ter »promet, skladiščenje in zveze«. Po spremembi zakonodaje so gostinski delavci prepuščeni zakonitostim trga dela, menedžerji pa novim pogojem zaposlovanja in izobraževanja. V nadaljevanju so predstavljeni predlogi rešitev na mikroravni, npr. podjetja morajo postaviti ali osvežiti svoje poslovne strategije, v okviru katerih je tudi strategija pridobivanja in razvoja kadrov, in na makroravni, kjer morajo vsi deležniki, ki tu nastopajo, opraviti svoj del posla v skladu z novo strategijo razvoja turizma v Sloveniji.