Projektna metoda v izobraževanju

Projektna metoda v izobraževanju odraslih in visokošolskem izobraževanju je dobra izbira zaradi naslednjih prednosti: poglablja uporabnost znanja, je naravna metoda učenja odraslih in povečuje notranjo motivacijo za samostojno izobraževanje. Odraslim omogoča neposreden prenos spoznanj v prakso, študentom pa daje potrebno samozavest in potrditev, da je znanje moč uporabiti v realnem življenju. Teoretiki projektno metodo različno poimenujejo, in sicer projektno delo, projektno učenje, projektno učno delo ipd. Povezujejo jo z raziskovalnim pristopom, s študijo primera, problemskim poučevanjem, z učenjem ali poučevanjem s projekti, samostojnim učenjem, z izkustvenim učenjem in še s čim. Nekateri govorijo o projektno zasnovanem učenju. Menimo, da je v izobraževanju odraslih pa tudi v visokošolskem izobraževanju najenostavnejša in najsmotrnejša uporaba izraza »projektna metoda«. Za projektno metodo je ključnega pomena ciljna usmerjenost, samostojnost, odgovornost, dalj časa trajajoča zavzetost učečega in povezanost problema s prakso. Izrazje sicer star približno sto let, ko ga je prvič uporabil Kilpatrick za kmetijsko izobraževanje. So pa izobraževanje s projekti uporabljali že v šestnajstem stoletju v Rimu in Parizu, v okviru študija arhitekture in tehnologije. Dandanes, ko je uporabnost znanj še kako aktualna, ko je samostojnost in odgovornost vseh, ki se izobražujejo, premalo poudarjena, je projektna metoda pogost odgovor na vprašanje, kako do kompetenc in ciljev, ki si jih zastavljamo v izobraževalnem procesu.