Referenčne in diskurzivne vloge portugalskega nesestavljenega prihodnjika v indikativu v pripovednem besedilu Budapeste

Namen tega prispevka je osvetliti referenčno in diskurzivno delovanje nesestavljenega prihodnjika v indikativu v brazilski portugalščini v pripovednem besedilu Budapeste (Budimpešta) brazilskega avtorja Chica Buarqueja, hkrati pa ugotoviti, kakšno je besedilno okolje v smislu navzočnosti glagolskih paradigem v sekvencah, v katerih je mogoče zaznati pojavitev prihodnjika. Čeprav je Budapeste pripovedno besedilo, v katerem prevladujejo zlasti glagolske paradigme preteklostnega niza, je mogoče v štirih sekvencah s sedmimi pojavitvami opaziti tudi nesestavljeni prihodnjik v indikativu. Analiza teh sekvenc pokaže, da je pojavitev oblik prihodnjika znamenje, da se je pripoved usmerila v sedanjostno sfero pripovedovalca, torej v trenutek pripovedovanja. Ta prehod, ki ga signalizira tudi navzočnost prihodnjika s časovno vrednostjo »prihodnosti« in modalno vrednostjo »gotovosti« in hkrati »nedejanskosti«, se v sekvencah Budapeste zgodi tako v pripovednem postopku prehoda od pripovedi k opisu, v opisni sekvenci kot tudi v dialoških fragmentih, ko pripovedovalec uporabi postopek vključitve direktnega diskurza protagonistov pripovedi.