The true voice of a Canadian expatriate: Mavis Gallant, Home truths (1981)

Mavis Gallant is a typical contemporary Canadian short story writer, who has strongly contributed to the formation and the proliferation of the contemporary Canadian short story. Her short story collection Home Truths (1981) is a good example of the exploration of time. Gallant has said on several occasions that she is not particularly interested in discovering typical Canadian elements, but she wishes, above all, to convey the truth. She does not get deeply engaged in the psychological development of her characters, but is interested in specific situations, in reconstructing the state of mind and heart, therefore, we find her writing on the edge of imagination and reality. Home Truths is about identity, alienation, and the importance of memory. These issues still are, 30 years after the publication of this collection, a matter of great concern among Canadians at home and abroad.Mavis Gallant sodi med najboljše in najbolj zahtevne sodobne pisce. Kljub velikemu mednarodnemu ugledu, dosežkom in veličini, so jo do nedavnega v Kanadi leto za letom namerno ignorirali. Razloge je treba iskati v njeni odločitvi, da živi v Parizu, in ker je pisala večinoma o Evropi, Evropejcih in Američanih. Večino zgodb ni objavila v kanadskih časopisih in revijah, temveč v ZDA, in sicer v reviji The New Yorker. Kanadčani so ji končno izrekli zasluženo, toda predolgo prezrto priznanje za zbirko kratkih zgodb Home Truths (1981), za katero je prejela Governor General%s Literary Award za leto 1981. Od takrat se je odnos kanadske javnosti do njenega dela popolnoma spremenil. Načelno ne uporablja avtobiografskega materiala, kot npr. Alice Munro in Clark Blaise, izjema je le niz kratkih zgodb Linnet Muir, ki sestavljajo tretji sklop v zbirki Home Truths. Linnet Muir, pravi Gallant, je junakinja, ki jo opiše kot nenatančno podobo samega sebe. Gallantova se ne poglablja v psihološki razvoj oseb ali v fabulo. Zanimajo jo specifične situacije in predvsem rekonstrukcija stanja duha in srca njenih junakov, zato se vselej giblje na meji med imaginarnostjo in resničnostjo. Gallantova pospremi zbirko Home Truths z zelo zanimivim in izčrpnim uvodom, iz katerega izvemo marsikaj zanimivega o njenem odnosu do literature in do določenih problemskih vprašanj, ki so postali del kanadske realnosti. Uvod nakaže smernice in tokove njenega pisanja, zato ga je treba obravnavati ločeno od kratkih zgodb. Gallantova nas opozori na probleme kanadskih piscev, ki imajo predznak "izseljenec". Izpostavi, da se kanadski bralci ne zanimajo za njen slog. temveč le za njene "prikrite namere". Gallantova meni, da pisec, kot tudi vsi drugi umetniki, dolguje svojim rojakom le toliko, kakor dolguje drugim ljudem na tej zemeljski obli. Pisec mora biti lojalen le svoji imaginaciji. Prepričana je, da Kanadčani pravzaprav ne vedo več, kaj pomeni biti Kanadčan. Njena definicija je zelo preprosta: To je oseba, ki razumno misli, da je Kanadčan(-ka). Gallantova smatra sebe za pravo Kanadčanko. Njeni rojaki jo jezijo predvsem zaradi svoje ozkosti, zato jih posredno poziva, da enkrat za vselej začnejo razlikovati med nacionalno zavestjo, nacionalizmom in patriotizmom. Zbirka Home Truths je dobro ogledalo časa. To so zgodbe o preteklosti, ki jih Gallantova upoveduje z namero, da bi dojela, zakaj so bile napačno razumljene. Spoznati 165 tipične značilnosti Kanade in ljudi, ki živijo v tem prostoru, ni njen primarni interes, avtorica nam želi predvsem sporočiti svoje razumevanje resnice