Spregledanemu jezikoslovcu in folkloristu Ivanu Koštiálu (1877–1949)

V tej številki revije Jezikoslovni zapiski so objavljeni prispevki avtorja in avtoric, ki smo si prizadevali, da bi kritično ovrednotili izseček obširnega opusa znanstvenih, strokovnih in poljudoznanstvenih del jezikoslovca in folklorista Ivana Koštiála. Na našem prvem sestanku 4. marca 2011, ki smo se ga udeležili Agata Šega, Tjaša Jakop, Metka Furlan, Silvo Torkar, Drago Samec, Vanda Babič in Irena Rožman (Rožana Koštiál se sestanka ni mogla udeležiti), smo očitno entuziastično sklenili, da bomo v okviru našega »projekta«: (1) preučili Koštiálova razpršena znanstvena in strokovna dela ter druge objave in še neobjavljeno gradivo, vse to pa zaokrožili v smiselno celoto; (2) na podlagi njegove rokopisne zapuščine, denimo korespondence in drugih virov, ugotovili, s katerimi domačimi in tujimi jezikoslovci je sodeloval in kakšni so bili njihovi medsebojni odnosi ter morebitni skupni znanstveni rezultati; (3) poiskali sledi njegovega dela tudi v tujini, npr. v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem; (4) še nadalje zbirali njegove življenjepisne podatke, saj je o njegovem zasebnem življenju malo znanega; (5) preverili gradivo v pokrajinskih in šolskih arhivih v središčih, v katerih je poučeval, in v zapuščinah tujih strokovnjakov, s katerimi je sodeloval, npr. s Friedrichom S. Kraussom in Raffaelejem Corsom; (6) poiskali možnosti, da se kot zaključna faza projekta izdajo Koštiálova zbrana dela.