Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologije

Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformiranega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusovega življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni ravni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, potem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.