Percepcija zakrivanja muslimanskih žensk

Burka in nikab, muslimanski oblačili, ki prekrivata obraz, sta v Evropi povzročili številne razprave o verski svobodi, enakopravnosti žensk, sekularni tradiciji in izraženih varnostnih pomislekih v kontekstu strahu pred terorizmom. Članek postavlja v središče percepcijo zakrivanja muslimanskih žensk s ključnim, za zdaj še neraziskanim raziskovalnim vprašanjem, ali je odklonilno mnenje do zakrivanja muslimanskih žensk, ki smo mu priča v javnem, medijskem in političnem diskurzu, posledica strahu pred zakrivanjem obraza in s tem nezmožnostjo komuniciranja ali gre za varnostni pomislek ali za niti ne tako prikrito posledico kulturnega rasizma ali pa ne nazadnje le za zavračanje muslimanske religije? Skozi teoretično in kvantitativno raziskavo, ki smo jo s pomočjo spletnega anketiranja opravili decembra 2018 in v kateri je sodelovalo 253 priložnostno, po načelu snežne kepe izbranih anketirancev, smo ugotovili, da je odklonilno mnenje splošne javnosti preplet vseh navedenih predpostavk, zato ni mogoče z gotovostjo navesti le enega od naštetih vzrokov, saj se ti medsebojno prepletajo in nadgrajujejo. Zakrite muslimanske ženske se zaradi zakrivanja in s tem vidnega izkazovanja verskih simbolov na sekularnem Zahodu soočajo s številnimi izzivi v vsakodnevnem življenju, treba pa se je zavedati, da lahko uspešno sobivanje v družbi, v kateri bi se vsi počutili sprejeti in uspešno vključeni, ustvarimo le z medsebojno spoštljivim in nesovražnim dialogom ter trudom obeh strani (torej zahodnih sekularnih družbin zakritih muslimanskih žensk).