NOVA VLOGA OBOROŽENIH SIL KOT ODZIV NA ASIMETRIČNE GROŽNJE

Asimetrične grožnje smo izbrali za osrednjo temo tokratne številke s poudarkom na novi vlogi oboroženih kot enega od več možnih odzivov države nanje. Asimetrične grožnje niso nekaj novega. V literaturi se asimetrične grožnje omenjajo kot ena najstarejših oblik groženj, čeprav v večini primerov izraz asimetrične ni omenjen. Pojem asimetrija kot izraz za nekaj, kar ni simetrično ali enakovredno, se je pojavil pozneje kot grožnje, ki jih danes poznamo kot asimetrične, in velja za sodobnejšega. V resnici gre pri asimetriji za obliko grožnje, ki je nihče ne pričakuje. Ta se nanaša na organizacijski, kadrovski, količinski in še kakšen drug vidik. Pomembno je, da se asimetrična grožnja pojavi na način, ki nas preseneti. Odzivi nanjo zamujajo, ker take grožnje nismo pričakovali in nanjo (še) nismo ustrezno pripravljeni. Prav zato so asimetrične grožnje velik izziv. Z njimi se lahko spoprijemamo različno, eden izmed načinov je gotovo tudi vojaški. Asimetrično vojskovanje se tako kaže v zelo velikem učinku ob uporabi minimalnega vložka, ob uveljavljanju različnih interesov, najpogosteje posameznika ali skupine proti večji skupini oziroma državi, z uporabo inovativnih pristopov, z veliko učinkovitostjo glede na odpor tistega, ki je tarča asimetričnega napada. Pri omenjanju vloge oboroženih sil kot tudi pri njihovem odzivu na asimetrične grožnje se tako vprašanje kot odgovor, ali gre za njihovo novo vlogo, ponujata kar sama. Gre za vrsto groženj, ki imajo bogato zgodovino, a prav zaradi njihove inovativnosti in učinka presenečanja ter škode, ki jo povzročijo, zahtevajo veliko čuječnosti pri vseh, ki jim je zagotavljanje nacionalne varnosti temeljno poslanstvo. V Sloveniji smo se v zadnjih nekaj letih spoprijemali z različnimi grožnjami, ki jih lahko uvrstimo med asimetrične, kot so na primer poplave, žled, množične, skupinske in posamične ilegalne migracije ter covid 19. Nanje se je država odzvala z aktivacijo različnih deležnikov, med drugim tudi vojske. Slovenska vojska se je s številnimi izkušnjami iz preteklosti, ki jih je pridobila doma in v tujini, uspešno vključila v aktivnosti države, da bi normalizirali, pomagali, sanirali in reševali nastali položaj ter zagotavljali red in varnost. Kljub vsemu se vsi deležniki v državi, ki sodelujejo pri vsakokratnem spoprijemanju z novimi asimetričnimi grožnjami, vključno s Slovensko vojsko, vedno znova srečujejo z novimi izzivi. Ti se kažejo v različnih pojavnih oblikah kot potrebe po novem znanju, drugačnih oblikah sodelovanja, zagotavljanju specifične logistične podpore, spremembi zakonodaje, posodobitvi samozaščitne opreme za zaposlene in učinkovitosti komunikacijskih ter drugih naprav. Da bi se lahko v prihodnje na asimetrične grožnje bolj pripravili in bili odzivnejši, moramo narediti še veliko za spoprijemanje s prej naštetimi izzivi. To lahko storimo na več načinov. Eden izmed njih je tudi pisanje prispevkov o vlogi oboroženih sil pri asimetričnih grožnjah. Avtorji prispevkov v tej številki z nami delijo različne izkušnje, poglede in zamisli o tem, kako naprej, da bi bili v prihodnje bolje pripravljeni in učinkoviti.