Sporazumi o mejah srednjeveških mestnih teritorijev (Piran in njegovi sosedje)

Raziskava temelji na ohranjenih rokopisih piranske izpostave Pokrajinskega arhiva Koper iz 13. in prvih desetletij 14. stoletja, ki opisujejo reševanje ozemeljskih sporov in določanje mejà srednjeveškega Pirana s sosedi. Sodeč po ohranjenih zapisih o mejnih sporih in dogovarjanjih s sosednjimi mestnimi naselbinami, se je Piran največkrat soočal s sosednjo Izolo, sledile so Buje, občasno pa je bilo potrebno reševati tudi mejna vprašanja z Umagom.Pristopi, in rešitve ki so jih pri določanju medsebojnih razmejitev uporabljale sprte strani, so bili že pred stoletji primerljivi s sodobnimi: mestne državice so v medsebojnih dogovorih že v srednjem veku poznale takó skupine pogajalskih izvedencev (današnje ekspertne skupine), kot odločanje s pomočjo izbranih razsodnikov-mediatorjev in zunanjih arbitrov, pa tudi dogovore na “premierski” ravni (mestnih glavarjev). Opisu okoliščin, v katerih je prihajalo do podrobnejšega določanja mejà in razčiščevanja vprašanj v zvezi z njimi, sledi primer srednjeveškega opisa (piranskih) komunalnih mejà, nato pa so podrobneje predstavljeni zapisi, ki so nastali v zvezi z razmejitvami med Piranom in Bujami.