Poetični diskurz v romanih Pétra Esterházyja

Razprava razgrinja poglavitne elemente poetičnega diskurza v delih Pétra Esterházyja. Avtorjeva celotna poetika namreč temelji na intertekstualnosti kot posebni literarnoumetniški strategiji ter na metaforični referenci, kjer je sama realnost v nekem smislu potencialno fiktivna in fantastična.  Njegova dela so prežeta s prelomnimi razsežnosti medbesedilnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, z referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. V labirintu fragmentov že omenjene citatnosti, avtoreferencialnosti, literarne aluzije, ki jih niza Esterházy stran za stranjo želim podrobneje prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v njegovih romanih.