Pomiritveni postopki in policijsko delo v skupnosti

V prispevku so predstavljene ugotovitve raziskave stališč vodij policijskih enot in njihovih pooblaščencev o ključnih vprašanjih pomiritvenega postopka. Intervjuvali smo uslužbence policije (komandirje policijskih postaj ali njihove pomočnike), ki so imeli v zadnjih treh letih izkušnje z vodenjem pomiritvenega postopka. Sogovornikom smo zastavili dvajset vprašanj, ki so se med drugim nanašala na število (ne)uspešno izvedenih pomiritvenih postopkov, izobraževanje in usposabljanje za izvajalce, pripravo na izvedbo, monitoring, strukturo pritožnikov (občani in drugi), pritožbene razloge, (ne)sodelovanje pritožnikov in policistov v postopku, nepristranskost in neodvisnost, pomanjkljivosti veljavne normativne ureditve ter možnosti za izboljšanje ureditve in prakse s področja izvajanja pomiritvenega postopka. Delno smo zavrnili hipotezo, da izvajalci pomiritvene postopke prepoznajo kot pomemben vzvod neposredne komunikacije med policijo in prebivalci oziroma občani, glede na to, da se v večini primerov izvajajo na policijskih postajah, ki predstavljajo lokalno raven organiziranosti policije, pa tudi kot vzvod policijskega dela v (lokalni) skupnosti.