Dvodomni sistem kot nasledek procesa decentralizacije

Prispevek se posveča vprašanju teritorialnega principa v dvodomnem sistemu, ki se je kot prevladujoči element pri oblikovanju drugega doma parlamenta obdržal do danes. S prikazom njegove vloge v primerjalno-pravni in slovenski ureditvi pa pride do ugotovitve, da postaja teritorialni drugi dom parlamenta vse bolj tudi nujni pogoj za unitarne države z razvito stopnjo decentralizacije, zato je med njimi in federativnimi državami v tem pogledu vedno manj razlik. Razlike glede vloge in položaja drugega doma so predvsem posledica stopnje decentralizacije oziroma razvitosti lokalne samouprave, svoje pa včasih prispeva tudi oblika državne oblasti. S slabitvijo vloge parlamenta v razmerju z izvršilno oblastjo se namreč zmanjšuje tudi vloga in položaj drugega doma. Kljub temu pa pomen dvodomnega odločanja v teoriji in praksi ne pojenja.