Obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v referenčni ambulanti družinske medicine

Uvod: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, ki prispevajo k zmanjšanju nastanka srčno-žilnih bolezni z nefarmakološkimi ukrepi pri pacientih v referenčni ambulanti družinske medicine. Metode: Narejena je bila retrogradna raziskava podatkov pacientov, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah za srčno-žilno ogroženost. Naključni raziskovalni vzorec je obsegal 128 pacientov, ki so v obdobju od 1. maja do 25. avgusta 2014 v referenčni ambulanti družinske medicine opravili presejalni in kontrolni pregled. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in hi-kvadrat testom. Rezultati: Pri obravnavanih pacientih so bili pri kontrolnem pregledu v primerjavi s presejalnim ugotovljeni višji deleži urejenih preiskovanih parametrov, in sicer pri krvnem tlaku (41,6 %), holesterolu (45,5 %) in krvnem sladkorju (53,3 %), zmanjšal se je tudi delež kadilcev, in sicer za 4 %. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je pri kontrolni meritvi znižala na 28 %, zelo visoka na 6,6 %. Po obravnavi v ambulanti se je telesna aktivnost, izvajana od 2- do 4-krat na teden, povečala na 54,3 % oz. telesna aktivnost, izvajana 5-krat na teden, na 19,4 %. Statistično značilne razlike so se pokazale pri krvnem tlaku (χ2 = 8,780, p = 0,003) in holesterolu (χ2 = 4,781, p = 0,029). Diskusija in zaključek: Po ambulantni obravnavi se je pri pacientih pomembno izboljšala vrednost nekaterih dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant, in vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu.