Znotrajbolnišnični transport kritično bolnih bolnikov

Uvod: Znotrajbolnišnični transport kritično bolnega je utemeljen, če pričakovane koristi ciljnega postopka prevladajo nad tveganjem, ki ga za bolnika predstavlja transport. Namen članka je izpostaviti dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na pojavnost neželenih dogodkov, povezanih s transportom, ter predstaviti postopke in ukrepe, s katerimi lahko število zapletov učinkovito zmanjšamo. Metode: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda temelječa na pregledu opravljenih raziskav in smernic, najdenih s pomočjo podatkovne baze PubMed, vzajemne bibliografskokataložne baze COBIB.SI in brskalnika Google. Omejili smo se na tuje raziskave, objavljene v zadnjih petih letih, in slovenske raziskave v zadnjem desetletju. Rezultati: V izbranih raziskavah so obravnavani najpomembnejši dejavniki tveganja za pojav zapletov med transportom. Vključene raziskave so primerljive po pojavnosti najpogostejših zapletov, načrtovanju rešitev, ne pa po številu vključenih bolnikov. Izvedene so bile v enakem okolju, v učnih oziroma univerzitetnih bolnišnicah. Nihče od avtorjev ni navajal s transportom povezane višje smrtnosti. Diskusija in zaključek: Čeprav vsi avtorji niso beležili popolnoma istih zapletov, so rezultati primerljivi. Zlasti pogosti so z opremo povezani neželeni dogodki, ki predstavljajo pomembno možnost preprečevanja dela zapletov. Poleg znanih dejavnikov tveganja v zaplete zaradi izpuščanja postopkov vodi tudi naglica, ki je prisotna zlasti ob nujnem transportu.