Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe

Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.