Geology control at excavation of the Stanjevci tunnel

Railway tunnel Stanjevci between Murska Sobota and Hodo{ in northeastern part of Slovenia passed Pleistocenne soil layers: sand with gravel, silt and clay in subhorizontal orientation. The construction problems in tunnel arised due to some parts of liquid sands and low bearing capacity of saturated contact between clay and sand layers. In article we compare geological cross-section from investigation phase with cross-section after contruction phase. We found greatest difference in orientation of layers because of discoloured weathered clay layers. Predor seka hrib Majorec, severno od Ma~kovcev, poteka pa v smeri jugozahod (smer Ma~kovci) – severovzhod (smer Hodo{). Pred predorom sta dva pokrita vkopa v dveh pilotnih galerijah. Izkop predora se je izvajal po novi avstrijski metodi in je potekal v ve~ stopnjah: najprej kalota, izdelava za~asnega doi:10.5474/geologija.2002.024 306 Toma` Begu{, Klemen Sotlar, Robert Hoblaj & Mihael Bren~i~ talnega oboka, nato stopnici in talni obok. Predor je dolg 320 metrov, povr{ina pre~nega prereza zna{a 110 m2. Vi{ina nadkritja je najve~ 28 metrov. Za~etek izkopa je bil 31.1.2000. Preboj kalote je bil na st. 55+507 dne 28.5.2000 ob 2000. Zaklju~ek stopnice je bil dne 6.7.2000. Splo{na geolo{ka slika obmo~ja Gori~kega Povr{je Gori~kega prekrivajo v glavnem mladoterciarni sedimenti. Med Ku~nico in Lendavo prevladujejo sedimenti miocenske starosti, medtem ko nastopajo v osrednjem in vzhodnem delu sedimenti pliocena, tako morskega in braki~nega, kakor tudi re~nega in jezerskega izvora. Izjema v tem prostoru so metamorfozirani, filitom podobni paleozojski skrilavci, ki izdanjajo na skrajnem severozahodnem delu Gori~kega v okolici Sotine in bazaltni tufi v okolici Grada, ki so v povezavi z najmlaj{im vulkanskim delovanjem v Sloveniji in pripadajo spodnjemu in srednjemu pliocenu. Srednje pliocenski sedimenti so se usedali v re~nem, mo~virskem in jezerskem okolju. Prevladujejo peski in prodi, pri katerih opazujemo neenakomerno velikost zrn, proces sortiranja pa je relativno slabo razvit. Krivulja koeficientov asimetrije in granulometrije ka‘e na neenakomerno dinamiko usedanja, kjer se je odlaganje vr{ilo s hitrim in neenakomernim transportom v plitvi obre‘ni sredini, kjer je dotok re~nega materiala velik. Ti mladi klasti~ni sedimenti pove~ini {e niso sprijeti in jih opazujemo v razli~no debelih plasteh, ki se med seboj lo~ijo po granulometrijski sestavi. Spremembe v granulomeriji sedimenta lahko v tem prostoru pripi{emo spremembam transportne mo~i voda, ki so bile transportno sredstvo klasti~nim delcem. Granulacijski razli~ki so sedimentirani normalno, torej debelina zrn po stolpcu z vi{ino upada. V prodno pe{~enih plasteh smo ve~inoma opazovali navzkri‘no plastovitost (slika 1), vzrok temu pa so spremembe smeri re~nega toka. Na stiku med spodaj le‘e~o glino in zgornjo prodno pe{~eno plastjo, ali v prodno pe{~eni plasti, smo pogostokrat opazovali limonitne oziroma manganske skorje, ki so verjetno nastale zaradi prekinitve sedimentacije. Ob takih prekinitvah povr{ina plasti korodira in jo poselijo sesilni organizmi. Nastanek limonitne skorje na zgornjem kontaktu neprepustne gline je lahko vezan tudi na migracijo talne vode, ki na svoji poti navzdol po prodno pe{~enih plasteh raztaplja ‘elezove minerale, na glinasti barieri pa se zaradi prenasi~enja oziroma zastajanja vode ti minerali izlo~ajo na zrna prodnikov in tako tvorijo tudi do 5 cm debele skorje. Geolo{ka spremljava predora Geolo{ka spremljava izkopa predora je potekala ves ~as izgradnje. Poleg spremljave v predoru je obsegala ob~asne preglede nekaterih pojavov na povr{ini, ki so bili v neposredni povezavi z dogajanjem v predoru. Delo je bilo usmerjeno na zagotavljanje ~imbolj kvalitetnih podatkov izvajalcu, verificiranju prognoziranih razmer, izdelavi geolo{kega profila in prognoziranju razmer pred posameznimi izkopnimi fazami. Spremljavo med izkopom je izvajal geolog v dnevni izSlika 1: Navzkri‘na plastovitost, staciona‘a 55+270 v galeriji levo Geolo{ka spremljava izgradnje predora Stanjevci 307 meni, ob~asno tudi v no~ni izmeni. Delo je obsegalo naslednje tematske sklope: o pregled geolo{kih zna~ilnosti izkopnega ~ela trenutno aktivnega delovi{~a. Popis se izvaja na delovni list, glavne zna~ilnosti se vpi{ejo v knjigo geolo{ke spremljave, ki jo na vsakodnevnih operativnih sestankih pregleda odgovorni vodja del in nadzor. Na teh sestankih smo podali pregled geologije, in prognozo razmer na trasi. o fotodokumentacijo izkopnih ~el; o rezultati tedenskega pregleda razmer so bili podani v tedenskih geolo{kih poro~ilih, kjer so bile podane glavne geolo{ke, hidrogeolo{ke in geotehni~ne zna~ilnosti dogajanja v predoru. V tlorisne in prerezne karte smo vna{ali napredke in geolo{ke zna~ilnosti sproti napredujo~ega predora; o za vsak konvergen~ni merski profil smo predstavili tudi geolo{ko sliko obmo~ja, prikaz teh prerezov je podan v sliki {t.5.; o hidrogeolo{ka spremljava je obsegala tedenski pregled vseh vodnih pojavov v predoru, meritve pretokov in vzor~evanja vode; o na povr{ini smo ve~krat spremljali nekatere parametre ({irjenje razpok na plazu nad ju‘nim delom predora, ...); o v primeru izrednih dogodkov smo se vklju~ili v proces izdelave projektnih re{itev. Opis kartiranih enot Obravnavano obmo~je predora gradijo klasti~ni nevezani sedimenti srednjega pliocena, ki smo jih ‘e v fazi raziskav glede na prevladujo~o granulometri~no sestavo razdelili v tri vrste: v prode s peski, melje in