English (United Kingdom)

https://curated-unify.zendy.io/wp-json/zendy-region/v1/featured_content/oa?rat=en

https://curated-unify.zendy.io/wp-json/zendy-region/v1/highlighted_journal/

Global: Zendy Plus annual

Presents the access of premium content as premium feature

Premium Content

Presents the keyphrase highlighting as premium feature

Keyphrase Highlighting

Presents the summarisation as premium feature

Summarisation

Insights

Presents the pdf analysis as premium feature

PDF Analysis

Presents the zaia usage as premium feature

ZAIA

Global: Zendy Plus monthly

Global: Zendy Tools annual

Global: Zendy Tools monthly

Global: Zendy Free Plan

Due to the growing need for a final disposal of low and intermediate level (LILW) radioactive waste, the final solution for the short-lived LILW is one of the key issue of radioactive waste management in Slovenia at the moment. In the Area Survey Stage of the site selection process for the final disposal the suitability of the Slovenian territory for a surface or underground repository of LILW is examined by cabinet investigations in order to locate geologically suitable formations. The assessment of natural conditions of the system was based on consideration of the main geological, hydro-geological and seismotectonic conditions. It was performed with ARC/INFO technology. The results are compiled in a map, showing potential areas for underground and surface disposal of LILW in Slovenia. It has been established that there is a potential suitability for both surface and underground disposal on about 10,000 km2 of the Slovenian territory, which represents almost half of the entire Slovenian territory. doi:10.5475/geologija.2002.072 600 Janko Urbanc, Jasna Šinigoj & Peter Tom{e strokovno pripravljene smernice, izdelane na osnovi mednarodnih priporo~il ter z upo{tevanjem lokalnih specifi~nosti. Najpomembnej{a tehni~na priporo~ila oziroma smernice se nana{ajo na zagotavljanje dolgoro~ne varnosti odlagali{~a. Postopek analize in vrednotenja prostora glede na primernost za odlaganje NSRAO torej ustreza predvsem tehnolo{kim in prostorsko funkcionalnim merilom oziroma tehni~nim vidikom lokacije za odlagali{~e NSRAO. V za~etni stopnji stopnji lokacij odlagali{~a izvedemo kabinetni pregled ozemlja na osnovi obstoje~ih podatkov. V ta namen je potrebno pridobiti ustrezne prostorske podatke, jih primerno obdelati, zagotoviti njihovo kakovost in medsebojno zdru‘ljivost ter nato po posameznih parametrih izbora ovrednotiti prostor. Tu gre predvsem za ra~unalni{ko podprte zbirke prostorskih podatkov, pri samem vrednotenju prostora pa si pomagamo z ve~parametrskimi odlo~itvenimi metodami. Agencija ARAO je leta 1999 za~ela zbirati in obdelovati vse potrebne digitalizirane prostorske podatke. Ko so bili ti obdelani do take mere, da je bila zagotovljena njihova usklajenost in zdru‘ljivost, se je pri~elo z vrednotenjem slovenskega ozemlja, katerega cilj je bil prikaz potencialno primernih obmo~ij za odlaganje NSRAO v Sloveniji. Znotraj teh bi nato v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in podrobnej{imi raziskavami izbranih obmo~ij pri{li do kon~ne lokacije za odlagali{~e NSRAO. Vloga geologije v postopku vrednotenja prostora za odlagali{~e NSRAO Osnovni princip odlaganja radioaktivnih odpadkov (RAO) je poiskati stabilna in slabo prepustna geolo{ka okolja, kjer naravni procesi, ki lahko vplivajo na radioaktivne odpadke, potekajo ~im bolj upo~asnjeno. Koncept odlaganja RAO temelji na vzpostavitvi ve~ zaporednih pregrad, ki upo~asnijo ali onemogo~ajo migracijo radionuklidov v okolju, kjer so odpadki odlo‘eni. Geolo{ko okolje, v katerem je zgrajeno odlagali{~e, predstavlja zadnjo pregrado tega koncepta, saj omogo~a dolgoro~no izolacijo odpadkov od biosfere oziroma od ljudi in okolja. Geolo{ki dejavniki, ki karakterizirajo neko lokacijo odlagali{~a, so torej v neposredni zvezi z dolgoro~no varnostjo odlagali{~a saj: • zagotavljajo fizi~no za{~ito odlagali{~a pred naravnimi (npr. erozija, tektonika) in antropogenimi vplivi, • omejujejo prehod radioaktivnih izotopov iz odlagali{~a in njegove bli‘nje okolice, • zadr‘ujejo radionuklide v geolo{kem okolju v {ir{i okolici odlagali{~a (kamnini, ki ga obdaja). Vsako na~rtovanje odlagali{~a radioaktivnih odpadkov mora zato vsebovati obse‘ne geolo{ke raziskave za zagotovitev zadostnega razumevanja lastnosti geolo{kega okolja, primernega za odlaganje RAO. Skladno z mednarodnimi priporo~ili (IAEA, 1994) obstaja konsenz o vlogi in pomenu posameznih geolo{kih dejavnikov pri zagotavljanju dolgoro~ne varnosti odlagali{~a RAO. V splo{nem lahko kot zelo pomemben dejavnik navedemo stopnjo kompleksnosti geolo{kega okolja. Relativno preprosto in predvidljivo geolo{ko okolje je ‘eleni pogoj za izvedbo varnostne ocene odlagali{~a, prav tako je tak{no lokacijo la‘je karakterizirati. Vsak geolo{ki dejavnik, za katerega lahko smatramo, da pove~uje kompleksnost geolo{kega okolja na~eloma zmanj{uje oceno primernosti posamezne lokacije ( S a v a g e , 1995). Pri dolo~itvi vloge in na~ina upo{tevanja posameznih geolo{kih dejavnikov je pomembno, da jim ne pripi{emo prevelike vloge glede na vrsto odpadkov, katerih odlo‘itev na~rtujemo. V za~etnih fazah postopka izbora lokacij mora biti pozornost osredoto~ena na geolo{ka okolja, ki po pri~akovanjih nudijo ve~ji potencial za odlaganje NSRAO. Šele v kasnej{ih stopnjah je cilj izbrati lokacijo, ki bo skupaj svojimi zna~ilnostmi, primerno zasnovo odlagali{~a in in‘enirskimi pregradami izpolnjevala s strani upravnega organa postavljene zahteve glede varstva pred sevanji. Na osnovi izku{enj ( P e t k o v { e k et al., 1996) se je pokazalo, da je pomembno, da v za~etnih stopnjah ne uporabljamo nikakr{nih izklju~itvenih kriterijev. Va‘no je zasnovati postopek, ki ostaja fleksibilen in temelji na smernicah in priporo~ilih, ki niso preskriptivne narave. V primerjavi z neuspe{nim postopkom izbora lokacije v letih 1990 – 93, ne i{~emo ve~ »geolo{ko najbolj{e« lokacije, ampak geolo{ka okolja, ki so za odlaganje bolj primerna. Odlo~itev o morebitni izklju~itvi nekega obmo~ja ali lokacije lahko temelji samo na neposrednem ali poVrednotenje ozemlja Slovenije za odlaganje radioaktivnih odpadkov z vidika geologije 601 srednem dokazu neprimernosti, pridobljenem med izvr{enimi terenskimi raziskavami v naslednjih na~rtovanih stopnjah postopka. Ne uporabljamo torej strogih izlo~itvenih kvalitativnih kriterijev, ampak opisna priporo~ila, ki dajejo postopku nujno fleksibilnost. Rezultati so eno izmed izhodi{~ za postopek izbora lokacije za odlagali{~e NSRAO, ki naj bi se zaklju~il s potrditvijo lokacije. Kljub temu, da je za dokon~no ovrednotenje prostora potrebno obravnavati {e {tevilne druge prostorske sestavine ter dodatne vidike (ranljivost), pa gre v tej fazi vendarle za klju~ni del vrednotenja (Urbanisti~ni in{titut, 2000) in sicer iz ve~ razlogov: • Obravnavan je tisti del (naravne danosti – geologija,vode, seizmika) prostora, ki je pri izboru lokacije klju~en za zagotavljanje funkcionalnosti in varnosti odlagali{~a in ga tako obravnavajo tudi mednarodne smernice za izbor lokacij odlagali{~ RAO • Gre za merila, ki imajo vlogo v ve~ vidikih vrednotenja: po eni strani so klju~na za opredelitev privla~nosti za investicijo – kolikor ugodnej{e so naravne razmere, toliko enostavnej{a in cenej{a je izgradnja odlagali{~a. Ta merila so v primeru odlagali{~a NSRAO povezana z izolacijskimi lastnostmi geolo{ke pregrade in so torej tudi v neposredni povezavi z varnostjo odlagali{~a. Za ovrednotenje primernosti prostora z vidika geologije za odlaganje NSRAO so bila upo{tevana priporo~ila navedena v Tabeli 1 ( P e t k o v { e k et al., 1995, V e s e l i ~ , 1995, U r b a n c et al., 1998). Metoda vrednotenja in na~in izdelave karte Prostor celotne Slovenije je bil obdelan v GIS okolju z uporabo ve~parametrske metode ute‘ene vsote ( N i j k a m p et al., 1990). Metoda ima dve izraziti prednosti zaradi katerih smo se odlo~ili, da jo uporabimo: • je enostavna, kar je ugodno za razumevanje postopka izbora, saj bodo vanj vklju~ene razli~ne skupine ljudi z razli~no stopnjo znanja, in • omogo~a dober pregled vpliva posameznega parametra na kon~ni rezultat. Pri mnogih tovrstnih metodah zaradi bolj kompliciranega postopka namre~ ni mogo~e videti, na kak{en na~in se bo vrednost dolo~enega parametra odra‘ala v kon~ni oceni koristTabela 1: Upo{tevana priporo~ila pri vrednotenju prostora za odlaganje NSRAO z vidika geologije Parameter / Osnova za upo{tevanje Na~in upo{tevanja Priporo~ilo Prostornina Ve~ja prostornina / Posredno – oddaljenost geolo{ke pregrade ve~ja u~inkovitost od najbli‘je geolo{ke meje geolo{ke pregrade Enostavnost Sorazmerno preprosta Gostota strukturnih elementov / km2 geolo{ke zgradbe in predvidljiva Vrsta kamnine Litolo{ke zna~ilnosti, Dolo~itev primernosti za odlaganje ki prepre~ujejo migracijo vsem litolo{kim ~lenom radionuklidov litostratigrafske karte Geokemi~ne Stabilnost geokemi~ne pregrade Posredno iz litolo{ke karte – zna~ilnosti / minimiziranje reakcij z odpadki primernost glinastih geolo{ke pregrade in kristalinskih kamnin Podzemna voda Ugodne hidravli~ne zna~ilnosti / Geolo{ke strukture z manj{o majhna izdatnost podzemne vode prepustnostjo, izdatnostjo Seizmi~na aktivnost Izven obmo~ij pri~akovane Projektni pospe{ek tal ve~je seizmi~ne aktivnosti. za povratno dobo 475 let. Tektonske zna~ilnosti Izven obmo~ij pri~akovane ve~je Linije glavnih tektonske aktivnosti. regionalnih prelomov. Stabilnost terena Izven nestabilnih obmo~ij Trdnost kamnin (podzemno odlaganje) (povr{insko odlaganje) Obmo~ja plazenja, nagib pobo~ij (povr{insko odlaganje) Poplave in erozija Izven obmo~ij erozije, poplav Vodotoki, poplavna obmo~ja, stopnja erozije. Morfologija Primernej{i teren za izgradnjo Digitalni model reliefa odlagali{~a (povr{insko odlaganje) 602 Janko Urbanc, Jasna Šinigoj & Peter Tom{e nosti posamezne variante, kar pove~a mo‘nost napa~ne presoje posameznih parametrov v odlo~itvenem postopku. Pri uporabi metode ute‘ene vsote moramo vsakemu parametru dolo~iti najprej stopnjo primernosti (koristnosti), poleg tega pa moramo dolo~iti tudi relativni pomen dolo~enega parametra glede na ostale parametre, ki nastopajo v procesu izbora. Odlo~ili smo se, da poleg {tevil~nih ocen uporabimo tudi opisno lestvico ocen primernosti posameznega parametra, saj so opisne ocene v na~elu primernej{e za ocenjevanje ( R a j k o v i ~ , 1987). Uporabili smo slede~o lestvico ocen primernosti: 5 – zelo primerno, 4 – primerno, 3 – srednje primerno, 2 – manj primerno, 1 – zelo nizka stopnja primernosti, 0 – izjemoma primerno V tabeli 2 je prikazan na~in ocenjevanja primernosti za parameter seizmi~na aktivnost. Oceno prim

Geological evaluation of the Slovenian territory for radioactive waste disposal