The final remediation of the landslide Slano blato above settlement Lokavec at Ajdovščina

The remediation of such landslide as Slano blato more then 1300 m long and about 1.000.000 m3 of the volume, is very demanding. In the function of water contents the landslide behave as viscosious mud flow when the sliding masses are completely saturated with water or as a group of many classic soil landslides when saturation is not so high. From this conclusion the remediation has the main task to dry (or drain) soil material as much is possible. For the masses of about 200.000 m3 which slided into the valley near village Lokavec the only way of elimination of danger is removal and transport to the dump place, which was already done. All others measures as a part of final remediation are pushing of the sliding material from the main stream of the brook, building some smaller dams and making deep drain systems on the top of landslide. At the end regulation of brook through the gorge and surface planning with planting of the vegetation is necessary. Ugotovitve in osnovne zna~ilnosti plazu Lokavec Plaz Slano blato je star plaz, ki je bil registriran `e pred 200 leti. Nahaja se nad vasjo Lokavec pri Ajdov{~ini na fli{nih bre`inah pod ^avnom. Leta 1887 se je manifestiral kot redki teko~i blatni tok, ki se je razlil na mostu pri “Bonetu” in uni~il del dr`avne ceste. Manj{i drobirski tokovi so se za~eli pojavljati tudi v sedanjem ~asu, v jeseni 2001, medtem ko se je od spro`enja dne 18.11.2001 plazenje kazalo kot viskozni blatni tok blatno-gru{~natih mas, ki je napredovalo po dolgotrajnih de`evnih razdobjih s hitrostjo nekaj deset metrov na dan. Na plaz Slano blato lahko v sedanjem ~asu (leto 2002) gledamo iz razli~nih vidikov. Plaz lahko obravnavamo kot: – enovit plaz izrednih dimenzij, – ve~je {tevilo sekundarnih posameznih plazov, ki lokalno nastajajo iz “razlite” plazine na celotnem obmo~ju grape Graj{~ek, – kot potencialno akumulacijo za nastanek blatnih tokov ob ekstremnih padavinah. Pri opredelitvi kon~ne sanacije je treba gledati na vse tri vidike isto~asno. V dosedanjih dokumentih je bil plaz ve~inoma obravnavan kot enovit plaz. Pri sanaciji pa je bolj smiselno izdelati idejne re{itve za sanacijo posameznih aktivnih sekundarnih plazov in predlagati tak vrsten red njihove sanacije, da posamezni ukrepi na enem plazu ne bodo negativno vplivali na drug sekundarni plaz ali pa bodo kasneje od njega izni~eni. Pri tem pa je treba paziti {e na dve doi:10.5474/geologija.2002.059 526 Mihael Ribi~i~ & Marko Ko~evar stvari, da se s sanacijskimi ukrepi kriti~no ne zmanj{a varnost naselja Lokavec in da se ne pove~a mo`nost nastanka hitrogibajo~ih redkih blatnih tokov. Celotni plaz Slano blato delimo na osnovne enote plazenja (slika 1), za katere podajamo izra~unane ocene volumenskih mas, ki so bile v gibanju v razli~nih ~asovnih fazah plazenja: V obdobju do aprila 2001, ko je bilo opravljeno naslednje aerosnemanje, so se dogajale velike spremembe na plazu. Na gornjem delu plazu so se jeseni v plazenje vklju~evale vedno nove in nove mase, se pri drsenju skozi zgornji kanal razmo~ile v blato in se nakopi~ile na “blatnem jezeru”, oziroma ~rpali{~u. Kopi~enje se je nadaljevalo tudi skozi zimski ~as, vendar z zmanj{ano intenzivnostjo. V marcu 2001 je bilo na obmo~ju “blatnega jezera”, glede na podatke izra~unov volumnov, nakopi~eno okoli 170.000 m3 blatne mase. To je tudi kriti~na masa, ki jo lahko akumulira “blatno jezero”. Zato je v marcu ob de`evjih pri{lo do intenzivnega drsenja iz prepolnega “blatnega jezera” po spodnjem (levem) kanalu proti slapu na Graj{~ku. V gornjem delu plazu je med novembrom 2000 in aprilom 2001 pri{lo do {irjenja plazu navzgor in v boke, pa tudi do drsenja zemljin, ki so bile v podlagi. Zato so razlike v volumnih v zgornjem delu plazu sorazmeroma majhne. Isto velja za zgornji kanal, ki ima kapaciteto po oceni med 50.000 in 70.000 m3. Mase, ki so zdrsele iz “blatnega jezera”, so po 10. aprilu 2001 nadaljevale z drsenjem {e ves april. Zdrsele so preko slapa na Graj{~ku in se pod njim ustavile. Tako je bilo nakopi~eno pribli`no 170.000 m3 plazine v spodnjem kanalu in nad slapom vse do septembra 2001, ko se je po mo~nih de`evjih drsenje mas po celotnem plazu znova aktiviralo. Najprej so za~ele drseti mase v gornjem delu plazu (`e v mesecu avgustu), nato pa {e na ostalih obmo~jih. Preko slapu Graj{~ek so zdrsele nove mase, za katerih volumen pa nimamo ra~unskih podatkov. Za izdelavo kon~ne sanacije se postavlja vpra{anje, kak{ne so celotne mase, ki so lahko dolgoro~no zajete v plazenje. Na spodnjem diagramu so vzdol` plazu prikazani volumni za razli~na ~asovna razdobja ter med stanjem aprila 2001 in interpretirano fli{no podlago: VOLUMNI (m3) 2000-1998 2001-1998 2001-200