RISM v Sloveniji

V besedilu, nastalem na povabilo organizatorja mednarodnega simpozija ob 50-letnici RISM-a 1. 2002 v Frankfurtu, je avtor želel predstaviti dosedanje sodelovanje z RISM-om v Sloveniji, ki ga je tudi aktivno spremljal. Uvaja ga predstavitev glasbenozgodovinskih dejstev od srednjega veka do okoli 1850 in danes na Slovenskem ohranjenih virov za to obdobje, ki pričajo o identiteti starega srednjeevropskega naroda. To dejstvo evropskega sobivanja potrjuje tudi hitra vzpostavitev povezav za popis svetovne glasbene dediščine v okviru RISM-a. Pomembno vlogo pri tem je imel utemeljitelj slovenske muzikologije Dragotin Cvetko s svojo mednarodno dejavnostjo. Bil je predstavnik RISM-a za nekdanjo Jugoslavijo in neposredno odgovoren za Slovenijo, kjer je organiziral delovni sedež RISM-a v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Sodelovanje z vodjem te zbirke se je začelo že pri prvi RISM-ovi izdaji tiskanih zbirk (1960) in nadaljevalo pri drugih publikacijah, zlasti v seriji glasbeni tiski (A/I). Nadaljevalo se je tudi pri popisu glasbenih rokopisov (serija A/II) in se po uvedbi incipitov in računalniškega zapisa preneslo v Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer se je samostojno že popisovalo takšno gradivo. Avtorju tega besedila je bilo delo poznano iz sodelovanja z RISM-om v Glasbeni zbirki in pri izdaji knjižnega kataloga (Glasbeni tiski in rokopisi na Slovenskem do leta 1800 / Music manuscripts and printed music in Slovenia before 1800, Ljubljana 1967) ter nato v Muzikološkem inštitutu. 1993 je bil tu ustanovljen nacionalni odbor RISM-a za Slovenijo in znotraj inštituta oblikovana delovna skupina. Dve leti pozneje je izšel prvi CD-ROM serije A/II, v katerem je med 22 državami zajet tudi popis šestih nahajališč iz Slovenije. Za delo z RISM-om je zlasti pomembno, da se mednarodni cilji krijejo z nacionalnimi. Iz tega temelja se v inštitutu načrtuje celovita predstavitev gradiva, ki zajema ali bo zajemala računalniško podatkovno zbirko, vzporedni tiskani listkovni katalog, knjižno izdajo in izdajo na CD-ROM-u. Tudi kot pars pro toto predstavljena problematika pomena muzikoloških raziskav glasbenih virov po Sloveniji in za slovensko glasbo relevantnih v tujini vodi v načelen sklep: globalizacija s projektom RISM-a ne zanikuje individualnega, nacionalnega, nasprotno ga utrjuje in promovira. Odtod prepričljivi rezultati in perspektiva vsakemu sodelujočemu.